Za nas je pitna voda že res nekaj samoumevnega

Danes pitno vodo jemljemo kot nekaj kar je zagotovljeno in samoumevno. Pa vendar še danes, nimajo vsi takšnega privilegija. Danes je pitna voda zelo pomembna za zdravje in higieno, saj če nimamo pitne vode se ne moremo popolnoma umiti in kuhati.

Navsezadnje je od vode zelo odvisno, saj dosti vpliva tudi na bolezni in prehrano, kar pa posledično vodi tudi v boljšo varnost. Pri nas je tako, da samo odpremo pipo in imamo čisto vodo na voljo, toliko časa, kolikor bomo pustili pipo odprto. A še vedno se nam poraba vode pojavi na računu. Čez čas smo ljudje že toliko napredovali, da se je pojavil rezultat znanja in tehnologije, da so sestavili kanalizacije in čistilne naprave, saj včasih res ni bilo tako. Namreč včasih je bio potrebno črpanje iz vodnjakov, če si želel da bi dobil pitno vodo. Te vrče pa so nosili kar dolgo pot, zato je bil vsak liter prav tako dragocen. Tako je bila pitna voda res privilegij, ki pa je očitno tudi danes, saj nekateri še vedno nimajo dostopa do pitne vide. Prav tako, pitna voda še danes ni povsod uveljavljena kot temeljna pravica. Sicer še vseeno ni dobro, da jo jemljemo kot samoumevno, saj se vse manj zadržuje v naravi, še posebej ob sušah in zaradi raznoraznih virov onesnaževanja. Zato je dobro, da se vseeno trudimo jo pogledati tudi iz okolijskega vidika, da je ne prekomerno trošimo in predvsem da je ne onesnažujemo.

Za nas je pitna voda že res nekaj samoumevnega

A vseeno, ker nam je pitna voda toliko samoumevna, pa se lahko osredotočimo tudi na druge stvari v življenju, saj zaupamo, da je voda čista in varna. Zato je včasih prav, da jo imamo tudi kot samoumevno. Danes si res ne predstavljam, kako bi morala vodo neprestano hoditi iskat v kakšen drug kraj, še posebej danes, ko jo lahko dobiš tudi na trgovinskih policah.…

Električni pastir mi je rešil vse težave na pašniku

S kmetijstvom se sedaj res ukvarjam že vrsto let. To je bil nekako moj življenjski slog že od majhnih nog, saj smo tudi doma imeli kmetijo, ko sem bil še otrok. Poleg tistega osnovnega kmetijstva pa imam na svoji kmetiji tudi kar nekaj glav živine, med drugim koze in ovce. Te pa niso preveč zahtevne za rejo, ter je delo z njimi precej enostavno. Že vrsto let pa mi ta živina dela kar nekaj preglavic in težav. Problem so predvsem majhne koze in pa kombinacija moje ograje.

Električni pastir mi je rešil vse težave na pašniku

Ker sem dolgo imel tisto žično ograjo, so mlade ovce, ki so imele čisto majhne roge in glavo, porivale glavo skozi odprtine v tej ograji. Zaradi tega pa sem na vsake toliko dni slišal glasno cviljenje majhnih koz, saj so si zataknile glavo v ograji. Zaradi oblike rogov so namreč lahko glavo porinile skozi, vendar pa je niso več spravile nazaj. Zato pa sem začel iskati kakšno rešitev, oziroma alternativo za to mojo ograjo, saj sem si le tako lahko zamislil kako to popraviti. Na idejo pa mi je padel električni pastir. Priznam pa, da to ni bila ravno čisto moja ideja, vendar mi jo je predlagal sosed, ki je nekaj let nazaj imel podobno težavo. 

Tako pa sem se odpravil v bližnjo trgovino s kmetijskimi zadevami, kjer pa sem si prilastil električni pastir. Priznam pa da sem na začetku v to malo dvomil. Zdelo se mi je, da bi lahko s tem poškodoval živino. Če pa bi dal prenizko napetost, pa sem si mislil, da živina sploh ne bo upoštevala te ograje. Sosed pa mi je lahko razložil, da naj me to ne skrbi. Povedal mi je, da je zelo majhna napetost res zadostna, da se živina pastirja le ustraši in se ga zato izogiba.

Ko pa sem tako postavil električni pastir in ga priklopil na napajanje, pa sem lahko hitro videl, da je moja težava res rešena. …

Kemični piling povrne tisti manjkajoči občutek svežine

Prvič sem šla na kemični piling čisto po naključju. Imela sem bon za kozmetični salon, ki sem ga dobila za rojstni dan in nisem vedela točno, kaj izbrati. Na listi storitev sem opazila ‘kemični piling za obraz’ in se spomnila, da sem o tem že nekajkrat brala. Rekla sem si: zakaj pa ne, zdaj imam priložnost to preizkusiti.  

Moja koža je bila vedno malce občutljiva, s kakšnim mozoljem tu in tam, predvsem pa precej neenakomerna. Nikoli ni bila čisto gladka, pa čeprav sem redno čistila in uporabljala dobre izdelke. Ko sem to omenila kozmetičarki, je rekla, da je kemični piling odlična izbira za osvežitev kože in zmanjšanje nepravilnosti. Malo me je sicer skrbelo, da bo pekoče ali da bo rdečina trajala več dni, ampak je bila zelo pomirjujoča in mi vse lepo razložila.

Kemični piling povrne tisti manjkajoči občutek svežine

Postopek je trajal približno pol ure. Čist obraz, nanos pilinga, nekaj minut rahlega zbadanja, nato pomirjujoča maska. Ko sem odšla, sem imela rahlo zardelo kožo, ampak nič drastičnega. V naslednjih dneh se je začelo zelo rahlo luščenje, skoraj neopazno, kot suh puder. Potem pa je nastopil ‘vau’ učinek. Koža je bila mehka, sijoča in manj mastna kot običajno.  

Od takrat grem redno na kemični piling, približno štirikrat na leto. Včasih pred kakšnim dogodkom, ker vem, da bo koža res lepo videti. Najbolj me je presenetilo, da se mi je zmanjšalo tudi število nepravilnosti na čeljusti, ki sem jih prej pogosto imela.  

Kemični piling je zame postal del nege, ki ni le luksuz, ampak res koristi. Čeprav se sliši malo strašljivo, je v resnici zelo nežen postopek, če je narejen pravilno. In najboljše pri vsem? Občutek, da koža kar zaživi.

Zdaj ga priporočam vsem prijateljicam, ki se pritožujejo nad utrujeno ali ‘pusto’ kožo. Vedno rečem: poskusi en piling in opazuj razliko. Meni je dal tisti manjkajoči občutek svežine, kot da sem končno odstranila vse plasti stresa s svojega obraza.…

Ponovno v drogerijo po serum za rast trepalnic za lepšo rast

Čistila sem kopalnico in našla stekleničko v kateri je bil serum za rast trepalnic, vendar je bila steklenička čisto prazna. Ko sem malo pomislila, kdaj sem nazadnje uporabljala serum, sem ugotovila, da je preteklo že kar nekaj mesecev, torej ravno prav, da ponovno naredim en tretma za rast trepalnic. Za trepalnice je baje dobro, da vzdržujemo nego trepalnic, saj bodo tako ostale lepe, goste in dolge. Ker vsebuje serum za rast trepalnic same naravne snovi, potrebujejo dalj časa, da se obnovijo.

Pri čiščenju poličke v omarici sem našla še nekaj vzorčkov krem in serumov za kožo. Pregledala sem datume uporabnosti in nekaj sem jih morala zavreči. Opazila sem tudi, da mi določene stvari manjkajo, ene mi gredo h koncu torej je čas za novo nabavo. Naredila sem kratek spisek potrebnih stvari in na njem je bil tudi serum za rast trepalnic, na katerega pa res ne morem pozabiti. Proti koncu tedna sem se odpravila po nakupih.

Ponovno v drogerijo po serum za rast trepalnic za lepšo rast

S seboj sem vzela seznam potrebnih stvari. Najprej sem zavila v trgovino s prehrano, kjer sem nakupila nekaj potrebnih stvari za gospodinjstvo in nato sem zavila še v drogerijo. Pogledala sem na uro in ugotovila, da imam kar nekaj časa, da bom lahko v miru kupila vse kar potrebujem in si hkrati ogledala še nekatere novosti. Prebirala sem med policami in iskala stvari, ki sem jih potrebovala. Želela sem si izbrati še kakšne drugačne kot po navadi. Prebrala sem sem deklaracije in sestavine in na koncu sem vzela iste stvari, kot sem jih že uporabljala. Sama sebi sem se zdela smešna, kako sem navezana na stare stvari. Potolažila sem se s tem, da imam že preizkušene in, da mi bodo sigurno naredile dobro. Spomnila sem se, da moram kupiti še serum za rast trepalnic in zavila sem v naslednjo vrsto s policami. Pogledala sem na mesto, kjer je bil po navadi a tokrat ga ni bilo.

Vprašala sem prodajalko, če ga mogoče ne vidim, pa mi je povedala, da imajo naročenega in da ga pričakujejo. Ponudila mi je nekaj podobnega, pa sem se odločila, da ga bom počakala.…

Anton Podbevšek je nekdo, ki je znal iz bolečine narediti nekaj lepega.

Ko sem bila mlajša, sem si pesnike predstavljala kot rahlo zasanjane tipe, ki cele dneve sedijo pod drevesom, gledajo v nebo in pišejo verze v zvezek z usnjenimi platnicami. Malo čudaki, malo romantiki, malo odmaknjeni od resničnega svetar. Ampak potem sem skozi leta spoznala pesnika Anton Podbevšek in skozi njegove verze ugotovila, da je slika precej bolj kompleksna.

Pesnik ni nujno tisti, ki govori v rimah in bere svoje pesmi ob vsaki priložnosti. Prava lastnost, ki sem se je zavedla, ko sem brala besedila, ki jih je napisal Anton Podbevšek je, da zna opaziti stvari, ki jih večina spregleda. Majhne trenutke. Drobna čustva. Tisto tišino med dvema besedama, tisti pogled, ki traja sekundo, a pove vse. Anton Podbevšek zna iz tega narediti svet.

Anton Podbevšek je nekdo, ki je znal iz bolečine narediti nekaj lepega.

Ena od njegovih ključnih lastnosti je tudi občutljivost. Ampak ne v smislu, da se z vsakim verzom razjoče, bolj gre za to, da čuti bolj globoko. Veselje, bolečino, izgubo, zaljubljenost, strah… vse je bolj intenzivno. In ravno zato je lahko to tudi pretvoril v besede, ki zadenejo druge ljudi. Ker ni pisal iz glave, ampak iz srca.

Druga stvar, ki sem jo opazila, je pogum. Pisati iskreno ni enostavno. Povedati nekaj osebnega, nekaj ranljivega – in to deliti z drugimi – zahteva moč. Anton Podbevšek se v besedilih razkrije. In s tem postane glas tistih, ki ne znajo ali si ne upajo povedati naglas.

In ja, pesniki znajo biti tudi malo posebni. Imajo svoj ritem, svoje navade, mogoče čuden urnik. Ampak ravno to jih dela zanimive. Anton Podbevšek ni bil del množice, šel je malo po svoje. In to ni slabost – ravno to je bila njegova moč.

Zame je Anton Podbevšek nekdo, ki je znal iz kaosa narediti red. Ki je znal iz bolečine narediti nekaj lepega. Ki je s tišino naredil hrup. In to so lastnosti, ki jih občudujem.…